V naši ordinaciji se ukvarjamo s preprečevanjem in zdravljenjem zobnih in čeljustnih nepravilnosti, ki nastajajo v času rasti in razvoja zob, čeljusti in obraza. Cilj je doseči pravilno oblikovano in skladno delujoče zobovje v ubranosti z estetskim videzom obraza.

Ortodontsko zdravljenje bomo pričeli in bo uspešno le takrat, ko se bo dobro informiran pacient zavezal, da bo izpolnjeval naslednje obveznosti, in sicer:

  • vzdrževanje brezhibne ustne higiene,
  • redno prihajanje na kontrolne preglede,
  • vestno izpolnjevanje navodil in nasvetov zdravnika.
  • kadar je ustna higiena slaba,
  • kadar ortodont oceni, da otrok še ni sposoben sodelovati in slediti navodilom, ki so sestavni del terapije (pomen motivacije in vzpodbude s strani staršev),
  • kadar še niso izrasli vsi potrebni zobje, na katere aparat pričvrstimo, ali pa so ti zobje močno poškodovani zaradi zobne gnilobe.

    • Z ortodontskim zdravljenjem večinoma pričnemo v obdobju poznega menjalnega zobovja, ko so izrasli že skoraj vsi stalni zobje. Obstajajo pa določene nepravilnosti, pri katerih je potrebno začeti z zdravljenjem že prej, ko ima otrok v ustih večinoma mlečne zobe ali samo mlečne zobe. 

    V času menjave zob je ortodontska terapija najučinkovitejša zaradi pospešene rasti in razvoja, ko z določenimi ortodontskimi aparati vplivamo na to rast, da poteka v pravilno smer.

    Za postavitev diagnoze, načrtovanje in spremljanje ter napoved izida zdravljenja uporabimo naslednje postopke:

    • anamneza – osebna in družinska,
    • klinični pregled zobovja in obraza,
    • 3D digitalno intraoralno skeniranje zobnih lokov,
    • digitalna diagnostika,
    • rentgenska diagnostika (ortopan, telerentgen, izjemoma CBCT),
    • fotografije zobovja in obraza.
    • SNEMNE APARATE

    primernejši so za mlajše paciente z mlečnim ali mešanim zobovjem v času intenzivne rasti, pri reševanju neskladja obeh čeljusti in funkcionalnih motnjah.
    Glavna prednost je snemljivost, kar je obenem tudi njihova pomanjkljivost, če aparat ni nošen po navodilih o 16 urnem nošenju na dan.
    Odlično alternativo predstavlja zdravljenje s prozornimi, skoraj nevidnimi opornicami.

    učinkoviteje premikajo zobe iz nepravilnega v pravilni položaj v vseh smereh; to je tudi njihova največja prednost. Primerni so za paciente s stalnim zobovjem, mladostnike in odrasle.

    so snemljivi pripomočki iz silikona, ki večinoma služijo za korekcijo funkcionalnih odklonov orofacialnega področja, kot so: drža odprtih ust, nepravilno požiranje in dihanje skozi usta ter razvad. Pacient aparat nosi 1 uro na dan in ponoči.

    • OPORNICE ZA BRUKSISTE.

    Kakšen aparat bomo potrebovali je odvisno od narave napake, starosti otroka, mladostnika ali odraslega in možnosti za pričvrstitev aparata v ustih.

    Trajanje ortodontskega zdravljenja?

    Zobne in čeljustne nepravilnosti najpogosteje korigiramo v 1 letu in pol do 3 let, seveda ob vestnem izpolnjevanju navodil in nasvetov. Včasih poteka ortodontsko zdravljenje v dveh fazah, ki lahko s prekinitvijo trajata tudi več let.

    Ali ortodontsko zdravljenje povzroča bolečine?

    V prvem tednu po namestitvi nesnemnega aparata so možne rahle bolečine in določeno nelagodje.

    Kakšni so pozitivni učinki ortodontskega zdravljenja?

    Zdravi in poravnani zobje ter usklajen odnos obeh čeljustnic so potrebni za dobro žvečenje in grizenje hrane, za dobro izgovorjavo in predvsem za izboljšan videz pacienta, ki ima lep nasmeh in pogosto tudi bolj skladen obraz. Poravnani zobje olajšajo čiščenje zob, zobne obloge se manj nabirajo. S tem je odstranjen eden glavnih vzrokov za zobno gnilobo, bolezni dlesni ter posledično prezgodnjo izgubo zob. Boljše oralno zdravje pripomore k višji kakovosti življenja.
    Kakšna so tveganja oz. škodljive posledice?

    Možnost škodljivih posledic je zelo majhna, vedeti pa moramo, da vseeno obstaja. Najpogostejša nezaželena pojava pri uporabi zlasti fiksnih ortodontskih aparatov sta zobna gniloba (karies) in vnetje dlesni (gingivitis), ki pa sta posledica nezadostne ustne higiene.
    Neupoštevanje navodil in neopravičeni izostanki podaljšujejo zdravljenje in večajo tveganja. Pri premikanju zob le redko lahko pride do skrajšanja zobne korenine (resorpcije), ki je ponavadi komaj opazna (na rentgenskem posnetku), in običajno nima praktičnih posledic, v izjemnih primerih lahko skrajša življenjsko dobo zoba. Skrajšanje korenine lahko nastopi tudi brez ortodontske obravnave (zlasti pri endokrinih boleznih).

    Je zdravljenje po snetju ortodontskega aparata končano?

    Ne. Zobje so po končanem ortodontskem zdravljenju nestabilni in imajo tendenco vračanja v prejšnje stanje. To imenujemo recidiv oz. relaps. Da bi to preprečili, uporabljamo po končanem aktivnem ortodontskem zdravljenju še posebne aparate oziroma retenerje. Ta doba je ponavadi enaka dobi aktivnega zdravljenja. Pri težjih nepravilnostih, neugodnem rastnem vzorcu in še vedno prisotnem funkcionalnem neravnotežju mehkih tkiv ter pri odraslih, je nošenje retinerja permanentno.