ORTOMG, specialistična ortodontska ordinacija d.o.o.
MIRO GAŠPERŠIČ,dr.dent.med., specialist zobne in čeljustne ortopedije

Kontakt:

Povezave:

Ortodontija

Osnovne informacije o ortodontiji

Zobna in čeljustna ortopedija (ortodontija) se v glavnem ukvarja z odkloni v rasti in razvoju ustno-obraznega področja in ne z boleznimi v klasičnem pomenu besede. Zaradi te posebnosti nastane med pacientom in ortodontom poseben odnos s tremi značilnostmi:

  • Možnost izbire. To ne pomeni le, da je možno izbrati različne načine zdravljenja, ampak, da v večini primerov ni potrebno takojšnje ukrepanje.V ortodontiji ne poznamo urgentnih stanj. Ustrezno pacientovemu problemu izberemo primeren čas za začetek ortodontskega zdravljenja.
  • Partnerski odnos. Med obema subjektoma vlada partnerski odnos. Pacientu oz. njegovemu staršu bo podana podrobnejša informacija o ortodontskem zdravljenju in o problematiki v zvezi z njegovo nepravilnostjo zobovja.
  • Sodelovanje pacienta je nedvomno največja posebnost.

Kdaj se ortodontsko zdravljenje lahko prične?

Ortodontsko zdravljenje bomo pričeli in bo uspešno le takrat, ko se bo dobro informiran pacient, hkrati z odločitvijo, da bo izkoristil možnost in pravico do ortodontskega zdravljenja, tudi zavezal, da bo izpolnjeval določene obveznosti, in sicer:

  • Vzdrževanje brezhibne ustne higiene: To bomo kontrolirali pri prvih obiskih z razmakom na 2-3 mesece. Neustrezna higiena tudi po tem času predstavlja razlog za opustitev nameravane ortodontske obravnave, ali pa njeno prekinitev, če je higiena slaba med samo obravnavo( oralno-higienski indeks 20% in več ).
  • Redno prihajanje na kontrolne preglede: Morebitno odsotnost sporočiti po telefonu. Daljša samovoljna prekinitev s strani pacienta (več kot 6 mesecev) ali izguba ortodontskega aparata, oziroma namerno poškodovanje, pomeni opustitev ortodontske obravnave oz. nadaljevanje zdravljenja pacienta kot samoplačnika ( pravila ZZZS ).
  • Vestno izpolnjevanje navodil in nasvetov zdravnika.

Kdaj ortodontsko zdravljenje ni mogoče?

  • Kadar je ustna higiena slaba,
  • kadar ortodont oceni, da otrok še ni sposoben sodelovati in slediti navodilom, ki so sestavni del terapije ( pomen motivacije in vzpodbude s strani staršev ),
  • kadar še niso izrasli vsi potrebni zobje, na katere aparat pričvrstimo, ali pa so ti zobje močno poškodovani zaradi zobne gnilobe.

Zakaj nastanejo čeljustne in zobne nepravilnosti?

Obstajajo trije poglavitni vzroki:

  • dednost ( prenos iz generacije v generacijo),
  • razvojna tendenca pri človeku pomeni manjšo prostornino čeljusti in manjše število zob v prihodnosti, vendar pa se prostornina čeljusti manjša bolj kot pa masa zob. K temu pripomore tudi sodoben način prehranjevanja - manj grizemo, več je mehkejše hrane, zato se čeljusti še manj razvijejo.
  • vplivi okolja (karies, poškodbe zob, razvade).

Kdaj naj bi otrok prišel k ortodontu?

Potrebo po ortodontski obravnavi ugotovi otrokov osebni zobozdravnik, ki mu v ta namen izstavi napotnico, lahko tudi na željo staršev, če le-te kaj skrbi ali sami opazijo kakšno nepravilnost.

Kdaj pričnemo z ortodontskim zdravljenjem?

Z ortodontskim zdravljenjem večinoma pričnemo v obdobju poznega menjalnega zobovja, ko so izrasli že skoraj vsi stalni zobje. Obstajajo pa določene nepravilnosti, pri katerih je potrebno začeti z zdravljenjem že prej, ko ima otrok v ustih večinoma mlečne zobe ali samo mlečne zobe. Prednosti za zdravljenje v mlečnem zobovju so:

  • razcepi in drugi kraniofacialni sidromi,
  • enostranski funkcionalni križni griz z deviacijo spodnje čeljusti,
  • prognatija spodnje čeljusti (preveč naprej),
  • retrognatija spodnje čeljusti z močno povečano sagitalno stopnico (preveč nazaj),
  • anteriorni ( sprednji) odprti griz,
  • poškodbe.

Prednosti za zdravljenje v obdobju zgodnjega menjalnega zobovja, poleg zgoraj naštetih, so:

  • nadštevilčni zobje v predelu sprednjih zob,
  • izrazito tesno stanje sprednjih zob,
  • globoki griz s poškodbo dlesni.

V času menjave zob je ortodontska terapija najučinkovitejša zaradi pospešene rasti in razvoja, ko z določenimi ortodontskimi aparati vplivamo na to rast, da poteka v pravilno smer.

Katere preiskave so potrebne za postavitev diagnoze in načrtovanja zdravljenja?

Za postavitev diagnoze, načrtovanje in spremljanje ter napoved izida zdravljenja uporabimo naslednje postopke:

  • anamneza ( osebna in družinska ),
  • klinični pregled zobovja in obraza,
  • odtis zobnih lokov in izdelava študijskega modela ter meritve le-tega,
  • rentgenski posnetek zobovja – t .i. ortopan,
  • stranski rentgenski posnetek glave – t.i. telerentgen,
  • fotografije zobovja in obraza,
  • izjemoma CT- tomografija z ozkim snopom – t.i. Cone beam.

Kakšne pripomočke uporabljamo?

Uporabljamo snemne in nesnemne oz. fiksne aparate. Lahko so tudi kombinirani. Kakšen aparat bomo potrebovali, je odvisno od narave napake, starosti otroka / mladostnika in možnosti za pričvrstitev aparata v ustih.

  • Snemni aparati so primernejši za mlajše paciente z mlečnim ali mešanim zobovjem v času intenzivne rasti, pri reševanju neskladja obeh čeljusti in funkcionalnih motnjah.
  • Fiksni aparati pa učinkoviteje premikajo zobe iz nepravilnega v pravilni položaj v vseh smereh; to je tudi njihova največja prednost. Primerni so za paciente s stalnim zobovjem, mladostnike in odrasle.
    Fiksni aparat - Damon 3/3 MX system

Trajanje ortodontskega zdravljenja?

Zobne in čeljustne nepravilnosti najpogosteje korigiramo v 2 do 3 letih, seveda ob vestnem izpolnjevanju navodil in nasvetov. Včasih poteka ortodontsko zdravljenje v dveh fazah, ki lahko s prekinitvijo trajata tudi več let.

Ali ortodontsko zdravljenje povzroča bolečine?

V prvem tednu po namestitvi nesnemnega aparata so možne rahle bolečine in določeno nelagodje.

Kakšni so pozitivni učinki ortodontskega zdravljenja?

Zdravi in poravnani zobje ter usklajen odnos obeh čeljustnic so potrebni za dobro žvečenje in grizenje hrane, za dobro izgovorjavo in predvsem za izboljšan videz pacienta, ki ima lep nasmeh in pogosto tudi bolj skladen obraz. Poravnani zobje olajšajo čiščenje zob, zobne obloge se manj nabirajo. S tem je odstranjen eden glavnih vzrokov za zobno gnilobo, bolezni dlesni ter posledično prezgodnjo izgubo zob. Boljše oralno zdravje pripomore k višji kakovosti življenja.

Kakšna so tveganja oz. škodljive posledice?

Možnost škodljivih posledic je zelo majhna, vedeti pa moramo, da vseeno obstaja. Najpogostejša nezaželena pojava pri uporabi zlasti fiksnih ortodontskih aparatov sta karies (zobna gniloba) in vnetje dlesni (gingivitis), ki pa sta posledica nezadostne ustne higiene. Neupoštevanje navodil in neopravičeni izostanki podaljšujejo zdravljenje in večajo tveganja. Pri premikanju zob le redko lahko pride do resorpcije zobne korenine (skrajšanja), ki je ponavadi komaj opazna (na rentgenskem posnetku), in običajno nima praktičnih posledic, v izjemnih primerih lahko skrajša življensko dobo zoba. Skrajšanje korenine lahko nastopi tudi brez ortodontske obravnave (zlasti pri endokrinih boleznih).

Je zdravljenje po snetju ortodontskega aparata končano?

Ne. Zobje so po končanem ortodontskem zdravljenju nestabilni in imajo tendenco vračanja v prejšnje stanje. To imenujemo recidiv oz. relaps. Da bi to preprečili, uporabljamo po končanem aktivnem ortodontskem zdravljenju še posebne aparate oziroma retenerje. Ta doba je ponavadi enaka dobi aktivnega zdravljenja. Pri težjih nepravilnostih, neugodnem rastnem vzorcu in še vedno prisotnem funkcionalnem neravnotežju mehkih tkiv ter pri odraslih, je nošenje retinerja permanentno.

Ortodontija pri odraslih pacientih

Zobe lahko premikamo, dokler so v ustih, če so zdravi in če so zdrava tkiva, ki zob obdajajo. Posebnosti ortodontije pri odraslih:

  • premiki so rahlo počasnejši (zaradi zrelosti kosti in veziva),
  • ortodontsko premikanje zob je koristno, kadar je potrebno spremeniti lego zob, da bi npr. lahko izdelali boljši protetični nadomestek ali pripravili prostor za zobni vsadek,
  • s postavitvijo zob v pravilen položaj se pogosto izboljša tudi stanje obzobnih tkiv, saj so izboljšane možnosti za vzdrževanje ustrezne ustne higiene in enakomernejša je obremenitev zob,
  • če so prizadeta obzobna tkiva, je potrebno sodelovanje parodontologa,
  • pogosto pa je potrebno sodelovanje oz. usklajeno zdravljenje tudi z oralnim oz. maksilofacialnim kirurgom in protetikom.